Thursday, January 31, 2008

Belgijci, sršeni in riti

Saj veste, kako za zelo živahne pse pravijo, da imajo sršene v riti? No, jaz sem že pred časom rekla, da bi to trditev malo preuredila, namreč kar se mene tiče, imajo izrazito živahni sršeni belgijce v riti.

Verjetno ste prebrali, s čim vse sem Sambota zabavala prejšnji teden. Pa mu še ni bilo dovolj, mislim, da lahko mirno trdim, da je prejšnji teden Sambo več časa preživel kot dvonožec kot pa kot štirinoga žival. Pol časa je skakljal okoli mene, nad mano, name, se odbijal od mene, pohištva, tal, sten in stropa, da ne govorim o tem, da je zobovje ves čas bilo na ogled. Pri belgijcih gre namreč tako nekako: pogled proti vodniku - preveriš, če te vodnik gleda in vidi - pomakneš se bližje, za vsak slučaj, da bo tvoj vodnik imel možnost spoznati izkušnjo 'up, close & personal' - če je potrebno, izustiš kakšen Vuf, da opozoriš nase - ko opaziš, da te vodnik pogleda, je čas za akcijo: ušesa nazaj na lopatice, glavo rahlo dol, zobovje ven, potem pa med tako čudovito poosebitvijo Chupacabre planeš vodniku v obraz. Nadaljnji potek ima več možnosti; lahko se vodniku z zobmi zabiješ v nos, lahko mu daš čelno, v najboljšem primeru pa jo odnese le s sočnim belgijcem (francozi nimajo za burek proti belgijcem, bljah - če imaš srečo in dobre reflekse, ga je deležen nos, morda oko). Možnost, da se uspeš zobatemu torpedu izogniti, je tako rekoč enaka ničli, tako da je ne bom niti navajala med realnimi opcijami.

Kako je stvar videti tik pred napadom, si lahko pogledate tule:



Ja, res je, naspidiranemu belgijcu je težko ubežati in srečni ste lahko, če jo večinoma odnesete brez poškodb pri tem. Meni slednje namreč često ne uspe. Zadnji tak primer je bil 2 dni nazaj, ko smo po dolgem času na sprehod s seboj vzeli tudi frizbi. Ker je samo metanje frizbija čisto premalo pestro in adrenalinsko, sem najin repertoar hotela razširiti s kakim skokom čez nogo. Napaka. Ko je bil črnuh kakih 5 metrov stran, sem ga poklicala, nastavila desno nogo in mu pomahala s frizbijem. Lahko bi že vedela, da če mu pokažem frizbi (ali kaj drugega, kar lahko jaz mečem, on pa lovi), bo frizbi tudi videl. Samo in edino frizbi. Nanj je letel kot najboljši ragbi igralci, pri tem pa se seveda ni spomnil, da bi morda bilo pametno dvigniti noge. In jih ni. Tako imam zdaj čez desno koleno modrico v velikosti bejzbol žoge... Pa saj bo bolje, nekoč bom morda celo prišla do tega, da bi se vsaj večino časa zavedala, da imam belgijca in kaj to pomeni. Če ne drugega, mi vsaj nikoli ni dolgčas :). U, in po jutjubanju par dni nazaj sem ugotovila, da tudi Bryanu Adamsu gotovo ni nikoli dolgčas! Sem vedela, da ima tip dober okus...


ps: pa še link do sobotnega pohoda : http://myspace.agility-slo.net/

3 comments:

klara said...

no da pustim enkrat en comment...drugace redno cekiram vajine dogodivščine s sambotom ;) vidim, da se vama dogaja in da tvoj pesjan postaja kvecjemu se bolj hiperaktiven z leti-izjeme potrjujejo pravilo hehe :)
lepo se imejta se naprej, tara pa pozdravlja sambota in mu pošilja enega :*

PS: moram pohvalit iztokove slikce, super so, pesjancki pa pravi pozerji v zimski idili :)

Pasji dnevi said...

Ooo, glej, kdo se oglaša! :)

Me veseli, da pridno spremljaš najine dogodivščine, pa hvala Tari za cmoke, tetka Sambo jih z veseljem vrača. Upam, da se v bližnji prihodnosti po dolgem času spet kaj vidimo :).

klara said...

jah na kakih pasjih zadevah se ze nekaj časa bolj poredko pojavljam, zato se tam res bolj težko srečamo. ampak živim pa v lj precej blizu vaju, tako za kakšen sprehod bi se že našel čas ;) sej mislm, da sem vaju enkrat videla na pst-ju, samo je bilo bolj na daleč :)