Včeraj sva se s Sambotom udeležila še zadnje tekme v sezoni. Pravzaprav se je sezona podaljšala za eno tekmo, saj so se odgovorni odločili organizirati dobrodelno tekmo za KD Železniki, ki jim je neurje odneslo pol poligona in jim uničilo ovire. Vzdušje je bilo krasno, za tehnično ekipo se nas je javilo kar nekaj prostovoljcev, pa še vreme se nas je usmililo, saj je kljub močnemu deževanju prejšnje dni bilo suho vreme in še celo nekaj sonca smo imeli.

Sambo je tekel zelo dobro, žal pa je v prvem teku preskočil vstopno cono na mostu. Ostalo je pa naredil odlično in tudi drugi tek je šel brez težav. In sezone je konec... Mi je kar malo hudo pomisliti na to, sicer pa - še vsako leto sva preživela, saj si hitro najdeva kakšno novo zaposlitev. V Grenenlandiji ni nikoli dolgčas!

Včeraj sva Sambo in jaz šla na najino tretjo Rally Obedience tekmo, tokrat že v kategoriji RO II, saj sva v prvih dveh uspela nabrati pogoje za napredovanje v višjo kategorijo. Kljub arktičnim razmeram smo se imeli lepo, spoznali nekaj novih ljudi in videli nekaj zelo lepih nastopov.

Bila sva 5., s čimer sem zelo zadovoljna, še bolj bi pa bila zadovoljna, če ne bi bila tak butelj in bi uspela pri vaji 'Počasna hoja' dejansko tudi hoditi počasi. Očitno je počasnost subjektivna reč, namreč meni se je zdelo povsem dovolj počasi, Sambo je že skoraj zaspal, sodnikom se pa ni zdelo tako, tako da nisva dobila nič točk pri tej vaji (in tako bila ob stopničke, plosk plosk). S tekmo sem vseeno zelo zadovoljna, saj je Sambo imel zelo lepo pozornost in je delal res zelo lepo. Komaj čakam naslednjo sezono in tekme :) (mogoče se do takrat celo naučim hoditi počasi...).

http://www.youtube.com/watch?v=a98eoXaBOWk

Črna Smrt se mi je pridružila :). In kaj je lepšega kot jesenski sprehod po gozdu v dobri družbi.

Spet v sedlu

Tema tega tedna je očitno Spet v sedlu. Po včerajšnji Sambotovi agi inavguraciji po nekajtedenski pavzi sem danes po doooolgeeeem času (od januarja) bila na konju. Kobili, če smo natančni. Kolegica ima kobilo, ki jo redkokdaj jahajo, pa sem si rekla, zakaj ne bi izkoristila priložnost in naredila dobro obema - kobili se bo končno nekaj dogajalo, jaz bom pa jahala zastonj. In sem. Skoraj dve uri. Takega velikanskega nasmeha kot zdajle verjetno že nekaj časa nisem imela. Sicer se bojim, da bo jutri velikanski nasmeh zamenjala velikanska grimasa zaradi mišic, ki že več kot pol leta niso nič delale, ampak... Se je splačalo :). Upam, da se mi naslednjič pridruži tudi Črna Smrt.

Danes je Sambo prvič po treh tednih končno spet delal agi. Vmes je bil na bolniški, prejšnji teden pa sem na obeh treningih naredila samo par tunelov in mostov, brez ovinkov, samo toliko, da je nekaj delal, ne da bi ga preveč obremenila, pa da se ni počutil preveč zapostavljenega. No, da se razumemo, ni mu bilo ravno strašno hudo, saj so ga vsi tečajniku čohali, božali, gnetli, on pa jim je namenjal zobade, kakršne zmore le on :). Malo je klepetal s sošolkami in sošolcem, poleg tega pa ga je neumorno osvajala blond gnusoba Shenzi, ki se je gonila. Hudo gonila. Pa naj mi še kdo začne tupit o nemogočih osvajalskih samcih, s katerimi se ne da nič počet in so z njimi same tegobe. Mala mu je mahala, mežikala, cvilila, ga objemala in skakala po njem, manjkalo je samo, da se mu z repom na stran v rikverc parkira na glavo (kar bi verjetno naredila, če bi ji vodnica pustila, Sambotu so namreč to naredile že tri psice). Ne bi se moglo ravno reči, da je takoj šel v akcijo in na poskok. Je pač Good old fashioned lover boy.

No, danes je Shenzi skušala iztisniti še zadnje atome gonitve in napela vse moči, da bi ji še pred koncem uspelo osvojiti niger šarmerja. Pa se spet ni uspel kaj dosti motiti; ko je pa videl, da bo danes celo delal, je pa tako ali tako videl samo še ovire. Več sreče prihodnjič, Shenzi.