In dohitela naju je pamet....

Kot napovedano v prejšnjem postu sem bila tudi letos na razstavi na Hrušici, s tem, da sta letos prvič bili organizirani dve samostojni razstavi. V soboto sta naju z Živo na razstavišče peljala moja dva najljubša fanta, ki sta me za lep začetek dneva peljala na krajši sprehod za vadbišče, potem pa sem morala počasi veselo na delo. Oba dni sem bila vodja kroga pri prvi FCI skupini in moram reči, da je prvi dan k srbski sodnici Sunčici Lazić prišlo kar nekaj lepih in zanimivih psov. Po delu smo se na poti do hotela ustavili na sprehodu z Ivano in njenim mnogoštevilnim krdelom, kjer sva s Sambekom po dolgem času skupaj pozirala, to, da sem bila dostojno oblečena, pa je bilo sploh vredno ovekovečenja...



Gravitacija na belgijce ne deluje kaj dosti...



Velik nasmešek sredi sprehoda :)



V nedeljo sem ponovno delala pri ovčarjih, ki jih je tokrat sodil Šved Kenneth Edh. Proti koncu dela nam je sicer nagajal dež, a smo kljub temu kot zadnji (izenačenje z Živinim krogom) uspešno prikrmarili do konca. Vikend smo tako uspešno izpeljali, časa za počitek pa ni bilo, saj je nov teden prinesel nove obveznosti - učenje, urejanje hiše, agi treninge in še kaj.

V petek sem se celo uspela približno naspati in nabrati moči za naporen vikend, ki me je čakal. V soboto je bilo treba vstati dokaj zgodaj in se odpeljati na nadomestni agi trening, saj nam je v četrtek zaradi dežja odpadel, po agi treningu pa smo odbrzeli domov na pomoč pri pripravi piknika za očetov rojstni dan. Seveda niso bile naporne samo priprave, naporen je bil tudi piknik, s katerega sem ušla - na drug piknik, tokrat v Gregorjevo čast. In ja, hlače so mi še prav :).

Nedelja je prinesla novo priložnost za RO uspehe in polna optimizma sva se s Sambotom podala v boj. Tekma je bila na vadbišču KD Domžale in je minila v zelo prijetnem, prijateljskem vzdušju kljub občasnemu rahlemu nagajanju dežja. V kategoriji RO II je bilo 6 tekmovalcev in s Sambotom sva nastopila zadnja. Šlo nama je zelo dobro, edini očitni napaki sta bili postrani usedanje pri eni vaji in ne najboljša izvedba stranskega koraka pri drugi. Z najinim nastopom sem bila zadovoljna, saj nama je šlo mnogo bolje kot v Ljubljani, vseeno pa vem, da znava tudi bolje. No, sodnik je bil očitno manj kritičen kot jaz, dal nama je 164 od 170ih točk, kar je pomenilo drugo mesto! Tu je najin nastop v RO II.

Ker je bila v RO III samo ena tekmovalka, sem se javila kot statist, saj je treba v kategorijah III in IV delati v parih. Želela sem izkoristiti priložnost za trening, saj sama nikoli ne vadim z znakci in celih prog, pač pa samo posamezne vaje v obliki trikov. Poleg tega bova na naslednji tekmi najbrž že nastopila v tej kategoriji, saj imava že vse pogoje izpolnjene za napredovanje v višji razred. Napovedala sem, da bo najina izvedba v trojki lepša kot v dvojki in tako je tudi bilo. Kljub trem ne ravno najboljšim momentom - prvega sem zakrivila jaz, sem sem se na progi ponovno izgubila, velike težave mi namreč predstavlja orientacija med znakci (najbrž bi se bolje znašla, če bi pretekla parkur, kot na agiju), sploh, če je vmes vaja obrat za 270 stopinj, torej za 3/4 kroga. Običajno se pozabim ustaviti, naredim cel krog, potem pa po dveh korakih ugotovim, da pred mano ni naslednjega znaka. Tako je bilo tudi tu. Za drugi tak moment je kriva kar usoda oz. smola, namreč na našem vadbišču sem dejansko začela vaditi mizo, ki mi je delala težave, kar mi žal nič ne pomaga na tekmah, saj je naša miza precej višja od predpisane za RO in Sambo tega sploh ne dojame kot mize. Očitno si bo treba omisliti tako nizko mizo za doma, da jo bova lahko končno efektivno povadila. Tretji moment pa je prispeval Sambo, saj se je pri eni od vaj spomnil, da je reinkarniran frizijec in mi zlezel med noge. Čisti Sambo! Sem mislila, da je najbolj neugoden trenutek za tako početje ko hodim po stopnicah navzdol, pa vidim, da se lahko bojim tega tudi na RO tekmah... Vseeno sem z njegovim delom res zadovoljna - tu je najin RO III.

Dovolj za danes. Vikend tempo se še ni umiril, saj me to soboto čaka delo na portoroški razstavi, naslednje štiri vikende pa imava agi tekme. Upam, da kaj bolj uspešne kot zadnje čase, sicer pa sem (kot vedno) optimist - očitno naju je vsaj na rallyju pamet končno le dohitela in ne bova več samo lepa ;).

Pozdrav z druge stopničke in natipkanje