Nedelja je bila vsaj tako zanimiva, saj sem delala na razstavi v Celju. Kot ponavadi sem bila vodja kroga pri ovčarjih in se tudi tokrat imenitno zabavala, še posebej po zaslugi sodnika, starejšega možakarja, s katerim sva se super ujela in skupaj debatirala o prisotnih psih. Navdušila sem ga z znanjem, dobrim očesom za pse, pa tudi s strokovnim 'jajčastim' prijemom - v ring je namreč prišel gospod z beauceronom, ki se je pustil pretipati po celem telesu, je bilo pa ljubezni v trenutku konec, ko je sodnik prišel do repa. Ker je sodnik gospod v 60+ kategoriji, se je 2x potrudil in nato hitro odskočil, a ravno loviti po celem ringu ni mogel psa (in upati, da ne ostane brez polovice obraza). Zato sem vodnika vprašala, če bi se pes pustil meni prijeti. Psu sem ponudila roko, dokaj nezainteresirano jo je povohal, potem pa sem ga začela božati po vratu, plečih, boku, medtem počepnila in ko se mi je zdelo, da sem dobro nameščena, sem izvedla 'roka pod trebuh, roka okoli vratu' prijem, pri katerem se pes ne more obrniti, da bi ugriznil sodnika, niti se ne more usesti, da bi skril pirhe. Manever je bil sicer skrajno strokoven, vseeno pa je bila situacija očitno precej komična - meter in čevap visoka blondinka v kavbojkah in vijolični majici, ki se gre rokoborbo s 40-kilskim beauceronom verjetno res ni najobičajnejši prizor, je pa zato navdušil sodnika, ki je veselo hitel v napad na pasje zvončke, pa tudi publiko, ki je padla v smeh in mi kasneje tudi čestitala za strokovno pomoč neizkušenemu vodniku.
Prejšnji vikend je tako bil sicer pasji, a Sambo česa več kot običajnih sprehodov in tekov ni bil deležen. Zato pa sva nadoknadila ta vikend, ko smo šli včeraj na dolg sprehod, danes pa sva se udeležila najine prve tekme letos. Tekma je bila v Prestranku, ki nama je obema zelo všeč, poleg tega pa nama očitno tudi zelo ustreza, saj sva tu vsako leto precej uspešna. Tudi letos je bilo tako! Po več kot 4 mesecih brez treninga (zadnji trening sva imela sredi oktobra, po tem sva agi tekla samo še na tekmi v Postojni tik pred božičem) sva prišla, videla in - no, skoraj zmagala ;). V prvem teku je preskočil drugo cono na mostu (kakšen šok...), sicer pa je tekel super! Bil je hiter, vodljiv in natančen, vhod v slalom je suvereno našel, obrate pa je delal take, kot jih dela samo on ;). V drugem teku je prav tako delal izredno dobro, žal je zrušil eno palico, saj sem ga prepozno poklicala, ko je že priletel ven iz tunela, tako da je zrušil prečko. Kakorkoli, izredno sem ponosna na Sambeka, saj se je res izredno dobro odrezal (sem pa tudi jaz malo prispevala k manjši nevrozi in s tem boljši vodljivosti, saj sem ga pred obema tekoma šla malo razpihat - z 10 minutami lovljenja žogic, buahaha).
Za konec pa samo še fotka najinega tretjega mesta in posnetka obeh tekov.
Prvi tek
Drugi tek
No comments:
Post a Comment