Morda pa bi bilo bolje današnje deljenje misli nasloviti Wax on, wax off, zadnjič sem se namreč počutila že kot pravi Karate Kid, ko sem pleskala dile za ograjo. Ograjo nove hiške boljše polovice, da ne bo bolšja polovica imela preveč težav s sosedovim bolhačem. Sambo si je nov teren že ogledal in ga odobril in seveda tudi budno spremljal moja pleskarska dela ter tudi postavljanje ograje. In pravi, da je kar zadovoljen. Je pa kar naporno opremljat in prenavljat nov brlog, samo zbiranje ploščic za kopalnico je zahtevalo skoraj dvomestno število ur iskanja, stopnice za podstrešje pa sva lovila po celi Ljubljani en teden - najprej so bile najcenejše v prvi trgovini, pa malo dražje v drugi, pa skoraj še enkrat dražje v tretji, potem so se pa čudežno podražile v prvi in so druge postale najcenejše, pa... Kakorkoli, Štengenski sporazum je sklenjen in Stairway to (fitness) heaven je izbran, fitnes oprema bo pa še malo počakala. Saj ni, da nam telovadbe kaj manjka, dokler postavljamo ograje, podiramo zidove itd, za mojo linijo pa tako ali tako 24/7 skrbi moja črna nevroza. Mi o volku, volk v hosto - v torek sva po dveh tednih pavze spet šla jahat, jaz imam fusklmiber še danes, črnuh pa se je po dveh urah komaj dobro ogrel. Skušam si dopovedat, da ko bom jaz stara toliko kot on, bom tudi tako fit. Potem pa svizec...
Današnji prispevek je sicer bolj človeški kot pasji, pa nič zato (sicer pa smo ljudje dostikrat bolj pasji kot katerikoli pes). Pri nas se imamo te dni prav fajn vsi, tačloveški, tapasji, tatičji in takunčji, taribji pa so kot ponavadi brez komentarja, ampak verjamem, da je tudi njim lepo.
Bodite lepo tudi vi - za moje dobro vzdušje že nekaj dni skrbijo tudi Queen, ki se vedno priležejo, te dni sem pa sploh nostalgično naravnana do njih in predvsem do Freddieja. Freddie, kar nekaj let te že ni, a mnogi te še radi poslušamo :).
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment