Medtem pa uživamo v lepi jeseni. V soboto sem svoje agilitaše peljala na končni izlet v živalski vrt, kjer je Sambo bil popolnoma očaran nad tjulnjem (hotel ga je pasti, tako kot pase ribe v našem ribniku na vrtu). Ko je ugotovil, da to ni mogoče, se je začel tresti po celem telesu, potem pa se je začel dreti kot se zna samo Sambo. Kmalu sta Sambo in tjulenj razvila zanimiv pogovor (na veliko navdušenje mojih agilitašev in ostalih obiskovalcev) in jodlala en na drugega. Kaj hočemo, tako je belgijsko življenje...
No comments:
Post a Comment