Par dni nazaj se mi je na večernem pasjem sprehodu najprej pridružila moja mama, sredi sprehoda pa so za nami pridivjale še soseda z obema hčerkama, Tino (7) in Tejo (5). Tamali sta na vsak način hoteli Sambota pripravit do tega, da bi tekel z njima, kar je iz čiste dobrote vsake toliko naredil, sicer pa se ni pustil preveč motit in je veselo hodil po svojih opravkih, vohal, markiral in se po pasje zabaval. Nakar Tina, v frustraciji, ker Sambo ni kazal več posebnega navdušenja nad tem, da bi tekal za njima, vpraša, zakaj Sambo toliko voha po tleh in potem še lula. Pa ji povem, da zato, ker ko se kak kuža polula, pri tem za sabo pusti sporočilo, ki ga potem ostali kužki preberejo in tako izvejo različne stvari, kot da bi gledali televizijo ali brali časopis. In je bil par minut mir. Potem pa spet.
U: Ja?
T: A pa ima čisto vsako lulanje sporočilo?
U: Vsako, ja.
T: … (razmišlja)
Kaj pa piše v takem sporočilu?
U: Glej, zdajle se je Sambo polulal in njegovo sporočilo se glasi: Jaz sem Sambo, krasen 8-letni fant, danes sem že drugič na sprehodu, sem vesel in zdrav kuža in živim tu blizu.
T: Aha…
U: Ja?
T: A je v mojem lulanju tudi kakšno sporočilo?
U: Ja, seveda, vsaj za pse.
T: Kaj pa piše?
No comments:
Post a Comment