Fear of the dark (dogs)

Ena bolj nenavadnih stvari, s katero se srečujem v pasjem svetu, se mi zdi iskanje izgovorov in iskanje krivde na psu. Danes na jutranjem sprehodu sem ponovno naletela na tak primer, ko sva se s pasjo prijateljico po skupnem sprehodu še nekaj minut pogovarjali, preden se posloviva. Po potki sta prišli dve ženski s spuščenim majhnim mešancem, spuščena sta bila tudi najina dva. Sambo je sedel ob meni, že skrajno zdolgočasen zaradi stanja pri miru, in je hotel it povohat kužka, ko ga je zagledal. Pa sem videla izraz obeh žensk in sem mu rekla, naj ostane v Sedi položaju in ga tudi prijela. Nakar ženski začneta divje klicat svojega psa, ki se mirno odpravi proti nam, ne da bi jima namenil niti kanec pozornosti, zato sem pač spustila Sambota, ker zaradi slabih izkušenj nočem, da se s katerimkoli psom spoznava brez dovolj velikega manevrskega prostora (beri: n-krat je že bil napaden od malih in velikih zoprnel, ki so vanj skočile, ko je bil pripet ali tesno ob meni, da se niti nima kam umaknit). Psa sta se mirno povohala, Sambo je celo negotovo mahal z repom, mali pa je bil (presenetljivo!) skuliran, povsem sproščen in ni kazal nobenih znakov nelagodja, agresije ali strahu. Pa priteče ena od žensk k psoma (super), zraven pa kliče svojega Gizmota in govori, da tega ne sme počet, da mora stran, da se izredno boji temnih oz. črnih psov, ker ga je enkrat en tak napadel. Pri tem se skloni čez Sambota (čudovito, kaj lepšega počet tujemu psu kot se mu prepogibat čez hrbet) in seže proti Gizmotu, ki pa se je želel še malo vohati in se ji je odmaknil. Zato sem ženski rekla 'Gospa, pa saj ni nič narobe. (Ne, veste, moj se strašno boji.) Nič se ne boji, saj je čisto vesel in ravnodušen.' V tem priteče še druga ženska, spet da roke med oba psa in prime ubogega Gizmota za oprsnico in ga dvigne v naročje (brilijantno). Malček se mi je dejansko zasmilil, saj je eden redkih malih psov, ki se je obnašal več kot zgledno, brez vsake panike, agresije in ihtavosti, pa sta mu tisti ženski prekinili stik z dvema normalnima psoma (torej nekaj, kar najbolj potrebuje, če se res boji večjih temnih psov, čeprav glede na reakcijo ne bi rekla...). Upam lahko samo, da a) mu ne bosta RES privzgojili strahu do večjih psov, da bo postal še eden od neskončnih majhnih bevskajočih zaganjajočih se cuckov in b) da ne bo ena ali druga ostala brez pol face, če se bosta še naprej tako sklanjali nad tujimi psi, ki nimajo Sambotove socializacije in karakterja in vtikali roke med dva psa, ki se spoznavata. Eh ja, me prav zanima, kdo od njih treh se tako boji velikih temnih psov...