Ponovno v pogonu

Spet je minilo že kar nekaj časa od našega zadnjega javljanja. Kot vedno pri nas, to še ne pomeni, da se nič ni medtem zgodilo. Sambotu so po treh tednih odstranili šive in že takrat je bilo očitno, da se je vse skupaj zelo lepo zacelilo, zdaj, mesec kasneje, pa lahko rečem samo Uau. Glede na to, kakšen je bil videti po operaciji, si nikoli ne bi mislila, da bo zdaj vse skupaj tako neopazno. Od spredaj se od blizu vidi, da je malo udrto, s strani se pa pod določenimi koti kar opazi, da linija ni prava, pod drugimi se pa sploh ne vidi nič.

Sicer se dobro počuti, je normalne volje, torej hajper, nevrotičen in deli zobade vsenaokrog; ima nenavadno dober apetit, tako da sem ga uspela konkretno zrediti – zaradi gibalnih težav sva obiskala fizioterapevtko, ki je bila kar malo šokirana zaradi njegove postave (najbrž je mislila, da sem se po telefonu šalila, ko sem rekla, da sploh ne rabimo RTG posnetkov delat, saj nima kaj skriti…). Sicer sem ji potem povedala, da je to zanj že lepo normalno vitko, da je do pred nekaj leti imel še 4 kg manj, tako da ima že celo življenje težave s premajhno težo (no, če smo pošteni, težave imam jaz, njemu je čisto fajn). Kakorkoli, res je potreboval kako kilo več, zdaj ko se je ojačal pa bom malenkost zmanjšala obrok, ohranila priboljške, aktivnosti pa tako ali tako počasi povečujemo, tako da upam, da bomo prišli na pravo razmerje, ko ne bo ne radiatorski ne pretežak za sklepe.

Pa še fotodokumentacija nekaterih izletov v zadnjem mesecu:

V prelepem zimskem Bovcu





Izlet na Sv. Jakob







Ni videti slabo za post-rakavega skoraj 10-letnika brez polovice nosne kosti, kaj? ;)