Wednesday, December 10, 2008

Najlepše darilo

Z veseljem sporočam, da sem v svojo četrtino zakorakala v najboljši družbi - in mislim dobesedno zakorakala, saj sem bila sredi našega dvorišča, ko je ura odbila polnoč, naslednjih 20min pa sem preživela na sprehodu s Črno Smrtjo. In ugotovila, da drži, da ljudje spustimo kriterije na stara leta - običajno sem si za rojstni dan želela predvsem pošiljko snega, zadnjih nekaj let sem običajno rojstni dan (ali katerega od sosednjih dni) preživela 10ih nog naokrog (beri: s konjem med nogami oz. pod sedalom), ponavadi sem v teh dneh videla tudi kak všečen šal ali kaj podobnega in to posredovala živčnim in zafrustriranim sorodnikom brez idej. No, letos sem za rojstni dan dobila črnega migetalkarja, ki dirja sem in tja in mi vsakih par metrov nameni kakšno zobado. Priznam, to mi je dovolj. Dobila pa sem tudi posebni bonus.

Sambek je v ponedeljek začel z obsevanji, imel bo 12 rund, po 4 na teden s pavzo ob sredah. Sama najbrž ne bi zmogla skozi to, preveč vsega se je nabralo, a vsaj tu je zasvetila luč na koncu tunela. Pravijo, da prave prijatelje spoznaš v stiski in toliko prijetnih presenečenj kot te dni že dolgo nisem doživela. Hvala vsem, ki mi stojite ob strani, ki navijate za Sambeka in zame, ki mi kakorkoli pomagate, materialno ali nematerialno, hvala za prijazne besede in vzpodbudo. Obupno težko je, ko se znajdeš v težavi, za katero nisi sam nič kriv, rešitev pa ni gotova še s tako močno voljo in trudom. Grozno je stati pod takim oblakom, a ko vidiš, koliko rok se stegne proti tebi, je mnogo lažje odločno zakorakati naprej in hoditi vse dokler ne prideš do sonca. Verjamem, da bova kmalu prišla do sonca, tudi z vašo pomočjo, in tam ostala toliko časa, dokler Sambo ne poblondi kot jaz, jaz pa počrnim kot on. Hvala še enkrat, najboljši ste.

Zato si letos ne bom pela Vse najboljše zame - najboljše že imam. Imam Sambota, Olafa, Gregorja in druge, ki mi stojite ob strani. Letos si želim... nogavice, ki bodo suhe tudi po 100m sprehoda v mokri travi, vroče višnje s sladoledom in masažo, ki bi mi odkočila že teden dni zaskočen vrat. Saj vem, sem zahtevna, ampak za prvih 25 sem lahko malo zahtevna.

Hvala navijačem in hvala Sambotu, ki mi lepša življenje. Upam, da bom doživela še mnogo rojstnih dni v spremstvu tvojih vufov, zobad, ponujenih tačk za čohanje (da o riti ne govorim) in neverjetni energiji ter domislicah.

Pozdrav vsem od mene in Kurjega bedra, ki zadovoljno drnjoha ob mojih nogah

2 comments:

sarcophilus said...

Veš, na koncu je zmeraj vse dobro. Če ni dobro, še ni konec. ;)
Stiskamo tačke in pesti!

ps: Ste na Dunaju ali v Postojni?

Pasji dnevi said...

Smo v Postojni, danes tretjič in je Sambo še vedno/spet ko rožca, tako da je vse skupaj že malo sumljivo. ;)

Ampak, on je itak WonderDog, tako da potem je nekako bolj smiselno :). Hvala za tačke in pesti!