Saturday, August 25, 2007

Volneno maščevanje

Kot sem že napisala, je Sambo praznoval svoj rojstni dan na morju, saj smo se letos ponovno odpravili na Cres. Uživali smo v kampu, kjer smo ponovno bili veleposestniki, ter v sprehodih ob morju in ropanju fig na poldivjih potkah. Seveda nismo bili prikrajšani niti za otoško znamenitost – ovčke. Za razliko od lanskih dveh ali treh bolj bežnih izkušenj smo letos ovce srečevali praktično vsak dan, kdaj tudi po večkrat. In tudi letos se Sambo ni izneveril svojim ovčarskim prednikom, saj je pasel z velikim navdušenjem in veliko stila ;). Tako se nama je obema po prvih dneh ego malce okrepil in sva si mirne duše in brez slabe vesti privoščila kako rundo paše ter celo začela iskati ovčke naokrog, da bi se lahko malo pozabavala. In se je zgodilo, da smo bili na eni od mnogih neobljudenih potk, ob kateri so bile dobro znane otoške kamnite ograde. Sambo je hodil malo pred mano in prvi zagledal ovco, ki je stekla iz grmovja. Malo sta se lovila po okoliških grmih, potem pa jo je spravil v kot oz. če smo natančni, med grm in nizko ogrado. Pa sem pomislila, da bi bila to krasna prilika za malo povadit odpoklic v kočljivih situacijah in brez žrtev. Poklicala sem ga prvič in mi je samo namenil 'a ne vidiš, da delam nekaj pomembnega' pogled. No, na drugi, malo resnejši klic se je le odzval, seveda tako, da je do mene prišel ritensko in ni umaknil pogleda s svojega volnenega plena.

Zadovoljna s precej hitrim odzivom sem ga izdatno pohvalila in mu dala priboljšek. Verjetno bi ga katerikoli drug dan v letu z veseljem snedel, ampak novonastalemu ovčarju je bilo pod častjo, da bi sprejel nagrado za opravljanje svetih dolžnosti. Priboljšek je iz vljudnosti vzel ter ga čez natanko eno sekundo pljunil, pri tem pa ves čas budno spremljal ovčko. Še malo sem ga potrepljala, potem pa sem pustila, da je stekel še malo do nje in jo nalajal. In tako še nekajkrat. Vsakič je prišel malo hitreje, saj je očitno pogruntal, da ne bo ostal brez ovčke… A pogleda še vedno ni umaknil niti za trenutek. No ja, tudi to je napredek. In konec koncev tudi edino pravilno in spodobno za pravega ovčarja, kajne? ;)

(ps: Ampak tudi on jo je našel, ki bila mu je kos… Tale se ni dala kar tako in na srečo je tudi Sambo ugotovil, da je mogoče le bolje držat razdaljo… http://www.youtube.com/watch?v=3zOJnoliQ9I )

Pa še nekaj foto utrinkov našega uživanja:

Kaj delajo najlepša ušesa v Evropi na počitnicah? Skrbijo za kožuh, seveda...



Sončni zahod v dvoje


Izlet na Lošinj


Spanje a la Sambo...



Sončni užitki


Moji boljša in bolšja polovica





No comments: