Konec septembra...

Evropska razstava se počasi bliža, midva pa uživava prve jesenske dni in jih izkoriščava za krajše potepe (žal še vedno ni toliko časa, kot bi si želela), klikanje, crkljanje in agi treninge,. Sambotovo telo ni več tako prožno in hitro, kot je bilo dve leti nazaj, priznam – ampak on ne, in večino časa ga noge komaj dohajajo, ko leti po svetu z unikatnim nasmeškom. Ponavadi jih premika tako hitro, da je prej videti kot migetalkar kot pa pes, in da ima 15 nog namesto 4. Ampak to je pač Sambo, belgijska nevroza.

Stopničke v JH na razstavi v Trbovljah



Sambo in njegove levade






Poziranje s prijateljem



Oblaček nad Sambotovo glavo: A ga lahko kdo prosim ugasne? Ta pes samo laja…



Sončen pozdrav od naju




Tako, dovolj od mene za danes, počasi bo treba spat in si nabrati moči za jutrišnje in četrtkove podvige, v petek zjutraj pa karavana že odrine proti Budimpešti. Kot ponavadi se veselimo predvsem prijetnega roadtripa, srečanja s starimi znanci in sklepanja novih poznanstev, če pa dobimo še lep opis in/ali dosežemo še kak uspeh, pa toliko bolje.

Držite pesti za nas, natipkanje!