Tako, poletje se počasi zaključuje in skrajni čas je, da vam malo poročam, kaj se je medtem z nama dogajalo. Kot lahko sklepate, je odgovor – marsikaj, zato pa tudi ni bilo časa za redno javljanje. Pa naj začnem na začetku…
Teden po Sambotovem rojstnem dnevu sva se udeležila neuradne agi tekme na KD Barje. Na neuradnih tekmah radi malo posvingamo, torej zamenjamo originalne partnerje, in Sambota so si zaželele kar tri punce (ni slabo za šestdesetletnika, ne?). Ker je sprva kazalo, da bo grdo vreme, je na koncu prišla na tekmo le Tina, tako da je njej pripadla čast agilitiranja s Črno Smrtjo. Glede na to, da je bila to prva agi tekma po poletni pavzi, sem se teku s Sambotom odpovedala, saj nisem vedela, v kakem stanju so njegovi sklepi in ga nisem želela preforsirati; devetletnega psa z borelijo za sabo je pač potrebno malo pozorneje spremljati, sploh, ker se sam prav nič ne pazi. Ker pa se ne spodobi biti na agi tekmi in ne teči, sem si za svojo porcijo sposodila Tinino Visto. Vsi štirje smo se odlično odrezali, žal sta Tina in Sambo v prvem teku imela nekaj tehničnih težav (Sambotove prebavne motnje, khm),
drugega pa sta opravila z odliko. Nama z Visto je tudi šlo odlično, celo tako odlično, da sva bili na koncu drugi in če se ne motim, sva v open razredu celo bili najvišje uvrščeni neoriginalni par.
Vikend za tem (zadnji avgustovski) je bil – uganili ste, pasji, saj sta v Trbovljah potekali dve enodveni državni razstavi. V soboto sta me tam spremljala tudi moja fanta in izkazalo se je, da je Sambo tako dober, da mu niti na razstavo ni treba biti prijavljen, da je na stopničkah ;). Namreč izposodila si ga je mlada razstavljalka za junior handling in bila sta druga! Čestitke, Ula in Sambo! Prvi vikend v septembru je bil, šokantno, tudi pasji. V soboto smo se zabavali na agi tekmi na Krimu, kjer sva s Sambotom po stari navadi bila bolj zabavna kot uspešna, v nedeljo pa sva se za čast in slavo borila na RO tekmi na KD Barje –
in zmagala! Figurativno in dobesedno. V doslej največji konkurenci 10 tekmovalnih parov sva v RO II sodnika dovolj očarala, da sva s 162/170 točkami prišla na najvišjo stopničko! Dodaten bonus je to, da naju je ob desnem boku na stopničkah spremljal nemški bokser Ajk, ki je še nekaj mesecev starejši kot Črna Smrt. Bravo, fanta!
V soboto, 13. septembra, sem se težkega srca odpovedala agi tekmi na Hrušici, saj sem imela enormno veliko dela s prevajanjem in učenjem, v ponedeljek izpit, vreme pa ni delovalo najbolj gostoljubno. Ker sem imela na izbiro tvegati zrušenje imunskega sistema zaradi vremena, preobilice stresa in pomanjkanja spanja ter ostati lepo na toplem in prebrati 300 strani knjige za ponedeljkov izpit, sem se odločila za slednje. Po celem dnevu učenja se je prileglo malo sprostitve, več o tem prihodnjič… Nedelja pa se je začela že zelo zgodaj, ko sva se z Živo podali v Varpolje na klubsko razstavo za šarpeje, kjer sva ves dan zmrzovali pri komaj-plusu in na dežju. Kljub temu sva se v družbi gubastih prijateljev in predvsem sodnika Law-a počutili tako dobro, da sva se jim pridružili še na večerji, od koder sva domov prišli ob 23ih. Imunski sistem in možgani očitno vseeno niso utrpeli prevelike škode, izpit sem opravila z 9 :).
In že smo pri zadnjem vikendu, ki je minil – neverjetno - v znamenju psov. V Mariboru sta potekali dve enodnevni mednarodni razstavi, kjer sem spet oba dni pridno delala (in zmrzovala, ponovno). V soboto sta tam bila tudi Gregor in Sambek in končno smo tudi uspeli narediti fotoseanso Sambota in Yarota, ki se razvija v prav čednega fanta, kar opazijo tudi sodniki – po drugem mestu v FCI I grupi na trboveljski razstavi sta se tokrat vzpela še na tretje mesto. Bravo, Olga in Jarc!
Kot vidite, dolgčasa ne poznamo, trenutno pa se še posebej veseliva nekaterih stvari, splaniranih za bližnjo prihodnost – danes teden se odpravljamo v Budimpešto na evropsko razstavo psov in madžarsko klubsko razstavo, naslednja dva vikenda pa imava še zadnjo RO in zadnjo agi tekmo letos. In kako Sambek preživlja zadnje dneve svojega (prvega ;) ) mandata najlepših evropskih brkov? Z nasmehom na obrazu, kako pa! Uživa na agi treningih, uči se novih naklikanih veščin, navihani bernski bandi kaže, kako se obnaša, v kratkem pa načrtujeva ponovni zagon '10ih nog naokrog' izletov. Še bo pestro!
