Že nekaj časa se nisem oglasila... razlog je preprost - bila sem na potovanju. Destinacija: kamena doba. To je tam, kjer interneta ni, toplo vodo pa najdeš kvečjemu v akvariju z grelcem, pod tušem pa bolj težko. Da ne dolgovezim, naša hiša se je zarotila proti meni, tako da sem uspela le redko uživati v razkošju internetne povezave in tople vode. Trenutno so se razmere izboljšale in ker sem si te dni celo vzela malo frej od faksovnih obveznosti, lahko malo nadoknadim tule. Torej, kaj sva počela...
Zima je bila tako skrajno huda, da so nam ptiči skorajda v glavo metali hrano, ki smo jo natrosili po vrtu in v hiško. Sneg je padel 2x - prvič cele 4cm, drugič pa slabih 10. Petega januarja smo se sprehajali v kratkih rokavih, začetek marca pa smo v Bovcu šli na sprehod in hudo švicali v kratkih rokavih. Kljub temu čez zimo nisva kaj dosti trenirala. Sicer sva na sprehodih redno po malem vadila poslušnost, resnejšega IPO dela pa ni bilo. Tudi agi treningov nimamo pozimi nikoli. Vseeno sva že na prvi tekmi (po 4ih mesecih brez agija) super tekla in bila peta, na drugi tekmi pa sva zmagala. Na zadnji tekmi sicer nisva bila uvrščena, ker so mi v drugem teku psa zamenjali (Sambo je delal, kot da še ni tekel celega parkurja, slalom je pa tako ali tako prvič videl...), sva pa zato v prvem teku uspela skupaj spravit drugi pogoj za prehod v trojko, torej najvišji nivo.
Med tem časom sva se tudi šla pokazat na eno razstavo, in sicer na mednarodno razstavo v Grazu. Tam je Sambotu konkurenco delalo še 13 groenov. Sambota sem prijavila v razred odprtih, kjer je brez večjih težav premagal dva pol mlajša samca, nato pa je osvojil tudi BOB. Na to razstavo bom imela posebno lep spomin, ker pri nas ni nikoli nobene konkurence in sem do zdaj imela več kot enega konkurenta v ringu samo še na specialkah ter na evropski ali svetovni razstavi. Tu pa je bilo psov poleg Sambota še 13, poleg tega pa sva bila edina tujca, tako da mi ta uspeh pomeni še toliko več.
Edina senca, ki naju spremlja zadnje čase, je Sambotovo občasno pošepavanje. Najprej sem mislila, da se je ponovila borelija, a so izvidi krvi bili normalni, poleg tega pa je veterinar rekel, da bi se borelija verjetno selila iz sklepa v sklep, Sambo pa vedno šepa na isto nogo. Šepa neodvisno od obremenitve, da nam pa še malo popestri situacijo, belgijec kot belgijec seveda ob pregledu nič ni pokazal. Vet mu je skorajda dal taco za vrat, pa niti z brkom ni trznil. No, danes gremo na slikanje, pa bomo videli, če kaj ugotovimo...
Sambo seveda živi v popolni nevednosti, blagor njemu. Ne ve, koliko je star, niti ne ve, da ga kaj noga matra (da mu ne bi kdo povedal!). Upam samo, da bo se vsaj toliko let hodil po svetu tako neveden kot zdaj. In mimogrede zmagal se kako agi tekmo in pobral se kak BOB pred pol mlajso konkurenco... :)
No comments:
Post a Comment