Evolucija

Šnelkurz evolucije oz. Evolucija v enem dnevu. Na začetku je bil

Homo sapiens. Danes sem si za dobro jutro pogledala posnetke Skinnerja in njegovih golobov za inspiracijo pred agility treningom in lažje spopadanje z morebitno nespretnostjo tečajnikov pri nagrajevanju in označevanju (dobrih in slabih) vedenj psov. Skinner je bil pameten človek.

Homo erectus. Kaj morem, tudi leta izkušenj ne pomenijo nujno pravilnega delovanja. Danes sem po dolgem času pozabila, da kljub ne ravno veličastni višini moja glava vendarle sega malo bolj v višave kot okvir od vrat na pesjaku. Mislim, da je ob udarcu zabolelo še soseda, ki je ravno šel čez dvorišče in me pozdravil...

Homo habilis. Dobro, ne morem jim zamerit, ker so le začetniki, ampak me vseeno zanima, ali obstaja človek, ki v prvih mesecih učenja agilityja vsaj v 25% zadane pravilno smer francoskega obrata. Priznam jim tudi oteževalno okoliščino, da morajo poleg vseh standardnih komponent (kje je pes, kje so oni, kje je ovira, kam morajo zdaj) misliti tudi na to, kje je tista zaplata blata, kjer je pol sošolcev izgubilo boj z zakoni rotacije in gravitacije in se srečalo s tlemi, pol se jih pa še bo. No, vsekakor jih je zabavno gledati :), vem pa tudi, da bo kmalu bolje, vaja pač dela mojstra.

Homo debilis. Pri večini ljudi se zgodi, da proti koncu dneva njihove fizične, kognitivne in moralno-socialne sposobnosti padajo. Vseeno pa od jutra do večera nisem pričakovala takega zatona. Na sprehodu smo bili 2 punci + 2 spuščena psa. Naredili smo že cel obhod, se naklepetali in naletali, za finiš pa smo dobili posebno poslastico. Ker imam oči vedno na preži, sem zaznala, da se nam od zadaj bližata 2 kolesarja. Oba psa sta bila na travi, midve pa na robu poti, vseeno sva poklicali vsaka svojega psa, da ne bi slučajno ravno stopila na potko. Osebek A se odpelje mimo, osebek B pa se zadere 'Dva spuščena psa, in to brez nagobčnika!'. Z nasmehom mu odgovorim, da ga tudi on nima (in v mislih dodam, da bi ga najbrž bolj potreboval). Osebek B, ki je bil že mimo nas, se obrne nazaj, zatuli, da je on tudi lovec in lahko pride in ustreli oba psa in še naju (dejstvo, da je pri tem skoraj zbil nekaj mimoidočih, ker se je peljal dalje in gledal najina okolici nevarna psa, ni pomembno). Lahko že, lahko. Saj mu tudi jaz lahko na več inovativnih načinov odstranim testisa, pa to še ne pomeni, da je to legalno (ja, tudi jaz sem bila razočarana, ko sem to izvedela...).

Kakorkoli, včasih se mi zdi, da bolj ko se s tehnološkimi napredki pomikamo naprej, bolj gremo v evoluciji nazaj. Nisem si pa mislila, da bom tako obratno sorazmerje doživela v enem dnevu. In spat grem šele čez nekaj ur, kdove, kako se bo končal današnji dan... Upam samo, da se bom jutri zbudila z vsemi prsti na rokah in upogljivima palcema. Ker sem optimist - nasvidenje in natipkanje!

V dvoje lepo, v troje najlepše!

Včeraj se nama je končno uspeli dobiti s prijateljico za skupni tek. Zadnje tedne je bilo vreme tako nemogoče (pa še kolk me je matral), da sem uspela teči le enkrat tedensko, padcu pogostosti primerno je padla tudi volja. Ko je Sambek videl, da sem v tekaški opravi, mu je nasmešek spet šel okoli glave in nazaj in kar ni mogel verjeti, da res gremo na tek, in to celo v troje! Mogoče ga je begalo tudi dejstvo, da za spremembo tek ni bil vampirske sorte, midva namreč ponavadi tečeva v večernih urah, ko je zunaj že (skoraj) tema, včeraj pa smo se odpravili še pri belem dnevu. Temu primerno je bilo tudi znatno več drugih sprehajalcev in tekačev. Za vsak slučaj sem celo imela povodec s sabo, na koncu pa sem ga uporabila le enkrat, ko sta nam nasproti prišli dve punci s tremi psi in je ena od njiju hlastno začela segati po enem izmed psov. Sambotu sem vrgla laso okrog vratu in šla mimo, nakar se je eden od preostalih dveh psov postavil na sredo potke z mahajočim repom. Takrat sem se spomnila, da smo se že parkrat srečali s to skupinico, Sambota sem spustila in scenarij se je odvil kot običajno - on je pomahal z repom, tečna kuzlica ga je malo nahrulila in smo šli vsak svojo pot.

Za spremembo pa smo srečali tudi nekaj psov, ki so bili pripeti še pred srečanjem. Moj najboljši pes na svetu je bulmastifu posvetil dvignjen rep in 3-metrski obhod, ostalim psom manj rizičnega videza pa ni namenil niti pogleda niti dvignjene dlake, pač pa je v nespremenjenem tempu odplul dalje, kot bi bili zrak. Lepo je imeti pridnega psa :).

Ples v dežju

Moram reči, da je letos po dolgem času aprilsko vreme dejansko aprila. Zadnja 2, 3 leta smo aprila le redkokdaj morali odpovedati agi trening zaradi obilice dežja (smo ga pa zato kdaj junija, julija, septembra...), letos pa se je aprilsko vreme dejansko spomnilo, da se spodobi prikazati se aprila, in temu zvesto sledi.

Trening nam je tako že dvakrat odpadel - kolikokrat pa smo imeli blatne kopeli in podaljšane zavorne poti na razmočenem poligonu pa raje niti ne štejem. No, klavrne dneve vsaj izkoriščam za učenje sebe in psa. En izpit je mimo, ostane jih še... no, 'n' (občutek je pa vseeno dober), Sambek pa se tudi uči dva nova trikca.

Med tednom tako pridno hodimo na sprehode, pasemo prijatelja Klarka, klikamo, vikendi pa so seveda pasji, tako ali drugače. En aprilski vikend sva z Gregorjem izkoristila za obisk razstave eksotičnih živali, kjer sva se sprijateljila s trimetrskim pitonom, en vikend smo šli na kratek pohodek v hribe, zadnji vikend pa je bil dejansko pasji, saj je bila mednarodna razstava v Celju, kjer sem prvi dan delala, drugi dan pa razstavljala prijateljevega dobija. In spet - po obilici prebožanih in ogledanih psov se še vedno domov vračam k najlepšemu :). Črna Smrt se počuti super, nevrotičen je za dva, sršeni mu kar iz ušes letijo in ponovno je skoraj več časa v zraku kot na tleh, saj večino budnega časa poskakuje naokrog kot skočiči, tiste gazele, ki se tako rade šopirijo pred levi. Večino časa je stvar izredno zabavna, zadnjič pa me je za moment minilo do smeha, saj mi je niger namenil širooook nasmešek 'up, close and personal' - pritekel je mimo in se sklenil pofočkati z lepim nasmeškom meni ob obrazu, tako da so mu zobje škljocnili kak cm ali dva od mojega levega lica. Me prav zanima, kako bi levi reagirali, če bi skočiči poleg poplesavanja okoli njih začeli še kazati zobe...

Novi trendi

Metroseksualnost je trend, ki zajema vedno več človeške populacije. Zdaj se širi tudi med pse. Nekaj dni nazaj sem namreč opazila, da je Sambotu začela 'odstopati' volnasta podlanka. Dlaka mu sicer ne odpada kar sama od sebe, a me tista sivina na bokih med sicer bleščečo črno dlako hudo moti, tako da sem sklenila, da ga bom malo počesala, da izčešem mrtvo volno (vem, na slabše mi gre, saj sem ga vendar šele dva meseca nazaj česala...). Ker pa nama česanje predstavlja recipročno torturo in sem bila že tako ali tako razočarana sama nad sabo, da se ponovno pripravljam na tako (meni)odvečno opravilo kot je česanje psa, sem se odločila, da grem še korak dlje in nama poskusim vsaj malo olajšati celotno zadevo. Torej sem šla po svoj balzam za lase v spreju in Črno Smrt dobro našpricala po kritičnih predelih ter ga malo čohljala in vtirala balzam v dlako. Po nekaj minutah sem se lotila česanja in moram priznati, da je bil balzam odlična ideja. Tistih slabih 10 min je bilo opazno manj napetih in bevskajočih z obeh strani kot ponavadi, tako da balzam s shea oljem – two thumbs up! In tako je ubogi Sambek poleg vseh ostalih ne prav možatih nadimkov postal še metroseksualec…

Pomladanski užitki

Lepo, sončno nedeljo smo izkoristili za potep na Kurešček. Pričakovali smo, da bomo izkusili še zadnje ostanke snega, nismo pa pričakovali, da bomo zaradi obilice snega gazili kake pol ure, potem pa se obrnili nazaj proti avtu in raje še malo uživali na travniku. Včeraj pa se prvič letos spet zavihtela na konja (oz. kobilo). Razen par adrenalinskih, dobro znanih rodeo elementov je bila ježa prav prijetna, je pa zato danes fusklmiber toliko manj. Pa nič hudega, včeraj je bilo super in upam, da bova zdaj s Sambekom lahko spet redno hodila na potepe na 10ih nogah.

Is it a bird? No!



Is it a plane? No!



It's Sambo! :)





Spet smo vadili za snemanje Karate Kida...



In za olimpijske igre :) (samo za disciplino ne vem, ali bi bila skok čez kozo, skok čez štor, ali skok štora čez kozo - mogoče pa koze čez štor?)